Razbijamo stereotipe o apiterapiji
Apiterapija je strokovna storitev.
To velja, ko je govora o apiterapiji, ki naj bi jo bil sposoben izvajati certificiran apiterapevt.
Za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije apiterapevt/apiterapevtka zagotovo ni dovolj, da je posameznik čebelar ali ljubitelj čebel. Potrebno je opraviti celoletni tečaj.
Samo čebelarjenje ali vsako uživanje medu še ni apiterapija.
Nasprotno stališče omalovažuje strokovnost apiterapevtov in apiterapije kot vede.
Drži, da ima med pozitivne farmakološke učinke tudi, če ga nepregretega uživamo kulinarično - vendar to ni zaradi apiterapije, temveč zaradi biokemičnih lastnosti medu.
Za pridobitev certifikata oz. NPK je pogoj opravljen tečaj apiterapije, ki ga izvaja Čebelarska zveza društev Štajerske. Ta več kot odličen tečaj se vsebinsko zelo razlikuje od prav tako odličnega tečaja za čebelarja začetnika, ki ga izvaja Čebelarska zveza Slovenije. Na slednjem se človek uči čebelarjenja in pridobivanja čebeljih pridelkov ter pripravkov iz njih, medtem ko se na tečaju apiterapije uči uporabe čebeljih pridelkov za namen krepitve in ohranjanja zdravja.
Lepo je živeti v Sloveniji, kjer sta čebelarstvo in apiterapija tako lepo podprta in organizirana.
V Zavodu za razvoj empatije in ustvarjalnosti Eneja so izobraževanja na temo apiterapije ponesli stopnico višje - razvili so apipedagogiko, ki v svojem segmentu
strokovne apiterapije predstavlja podporo razvoju otrok in uvaja strokovnejši pristop do otrok. Le-tega so s sodelovanju z Mestno občino Ljubljana uspešno uvedli v javne vrtce in šole.
Za dobrobit otrok bi bilo smotrno ta izobraževanja umestiti v splošno izobraževanje apiterapevtov, saj delo z otroki zahteva še posebno mero skrbnosti. Dobro bi bilo v sodelovanje v strokovni apiterapiji v vrtcih vključiti večje število usposobljenih apiterapevtov.
Foto: Matic Suc
Foto: Matic Suc
Foto: Tomo Jeseničnik
Čebelarske storitve
Na področju čebel in čebeljih pridelkov poznamo več različnih dejavnosti:
-
Čebelarstvo
-
Apiterapija
-
Apipedagogika
-
Apiturizem
-
Api-kulinarika
Koristno je, če znamo ločiti med njimi, saj zahtevajo različne veščine in kompetence.
Apiterapija pomeni usposobljenost uporabe čebel in vseh čebeljih pridelkov: medu, cvetnega prahu, propolisa, voska, matičnega mlečka in strupa. Večina se izvaja skozi prehrano, apipedagogiko in zunanjo nego.
Izredno apiterapevtsko uporabni in kvalitetni so tudi apiterapevtski pripravki: https://apipripravki.czs.si/
Apiterapija s čebeljimi piki v Sloveniji (še) ni zakonita, je pa dovoljeno uporabljati čebelji strup kot sestavino krem.
Načelo strokovnosti
Strokovna apiterapija je, ko apiterapevt zna združiti svojo formalno izobrazbo z znanji iz stroke apiterapije ter svetovati uporabniku v konkretni individualni situaciji.
Od apiterapevta lahko pričakujemo znanje kdaj in kako bi priporočil kateri čebelji pridelek, kako, kdaj in zakaj prav določeno vrsto medu in v kombinaciji s čem, in predvsem s kakšno metodologijo.
Strokovna apiterapija je, ko apiterapevt sledi zgledu očeta moderne apiterapije, dr. Filipu Terču. Dr. Terč je vzpostavil apiterapijo tako, da je združil svoje strokovno znanje formalne izobrazbe (v njegovem primeru je bila to medicina) z znanjem o čebeljem strupu.
Njegova apiterapija je bila strokovna, ker je poleg znanja o farmacevtskih učinkih čebeljega strupa vključevala tudi
-
stroka medicine,
-
namen terapije (cilje),
-
opredelitev metodologije in
-
evidentiranje.
Da so to elementi strokovne (api)terapije velja tudi danes.
Apiterapija za otroke
V apiterapiji za otroke načelo strokovnosti opredeljuje strokovnost kot temelj in vrednoto, s katero apiterapevt izkazuje svojo odgovornost do uporabnikov in s tem svojo kredibilnost.
Formalne izobrazbe, ki služijo kot strokovna podlaga in so najbolj primerne za apiterapevta, so formalne izobrazbe iz živilstva, medicine in farmacije. Navedeno pomeni, da formalna izobrazba opredeljuje, v katerem vidiku apiterapije je apiterapevt kompetenten - poleg apiterapije kot vede.
Vseživljenjsko izpopolnjevanje je v apiterapiji več kot zaželeno, saj potrdila o dodatno pridobljenih znanjih in veščinah uporabniku prav tako izkazujejo kredibilnost dela apiterapevta.
Odgovornost apiterapevtu veleva, da se zaveda svojih omejitev, saj le tako lahko varno svetuje uporabnikom.
Strokovna apiterapija je komplementarna uradni medicini in je ne želi in ne more nadomestiti.
POGLED NAPREJ
Menim, da bi bilo dobro nadgraditi oz. razviti slovensko apiterapijo tudi na področju čebeljih pikov, vendar apiterapija kot veda v razponu zagotovo ne bo pridobila ne teže na ugleda, dokler se prodaja miselnost, da je apiterapija že čebelarjenje ali kulinarično uživanje medu.
Prav enako, če ne še bolj, pa ugledu apiterapevtov in apiterapije same škoduje interpretacija, da apiterapevt za izvajanje strokovne apiterapije ne potrebuje smiselne podlage v obliki relevantne formalne izobrazbe.
Ker na področju apiterapije čutim veliko mero odgovornosti do ljudi, še posebno do otrok, apiterapijo predstavljam realno in odgovorno. Menim, da je to odgovornost in nastop vseh apiterapevtov in s čebelarstvom povezanih organizacij, ki skušamo delovati v dobro apiterapije in njenih uporabnikov.
Foto: Matic Suc