Ekrams apiterapevtska pustolovščina
Piše:
Nina Ilič
Didaktična priporočila in metodologija
V Apipedagogiki uporabljamo vse čebelje pridelke kot didaktična (in obenem hranilna oz. farmakološka) sredstva, s katerimi razvijamo vrednote, solidarnost in spodbujamo skupne interese. Aktivnosti v tem sklopu izhajajo iz apipedagoških programov Apiterapevt za 1 dan in Apiterapevtski tabor. Didaktična priporočila in metodologija naj služijo za spodbujanje otroške radovednosti in želje po znanju, kritičnega razmišljanja in okoljske ozaveščenosti, solidarnosti in sodelovanja ter razvijanje aktivnega državljanstva, skratka razvoj na področju socialnega in psihološkega vidika. Nenazadnje: pričujoča interaktivna zgodba v obliki, prilagojeni današnjim mlajšim generacijam, je praktičen pripomoček za razvijanje pozitivnih bralnih navad.
Operacijsko-praktične učne metode
V varnem učnem okolju je pomembno, da učitelj pozna (specifične) zmožnosti otrok ali morebitne ovire, kot so slaba samopodoba, strah govornega nastopa pred drugimi, vidno ali slušno zaznavanje in razločevanje, zmožnost prepoznavanja bistvenih informacij, ipd.
Dobro je, da med spremljanjem dela učencev pokažemo na pravilno izvedbo oz. popravimo napako (s tem prihranimo čas – npr. način podajanja argumentov), vendar v nekaterih primerih, »ko želimo, da učenci sami pridejo do rešitve problema in je ta pot tudi naš učni cilj, pa prepuščamo rešitve učencem.« (Valenčič Zuljan, Kalin, 2020, str. 171.)
V okviru medpredmetnega povezovanja in uvajanja računalniške pismenosti je pri tej dejavnosti modro razmišljati tudi o podpori računalnika oz. aplikacije Ekrams pustolovščina.
Učna metoda raziskovanja
Učna metoda praktičnih del, gibalnih in drugih dejavnosti
Operacijsko-praktična učna metoda se uporablja pri rednem pouku, pa tudi pri projektnem in raziskovalnem delu. Skozi operacijsko-praktično metodo v pedagoško-apiterapevtskem pristopu učitelj pridobi spoznanja o učenčevem predznanju in pojmovanju izzivov ter njegovem oblikovanju in razreševanju miselnega konflikta. Učenci so pri izvajanju te metode samostojni. (Valenčič Zuljan, Kalin, 2020)
Pomembno je, da dobijo natančna in jasna navodila, npr. razdelite se v skupine po 4-5 učencev, za naslednji korak se vsakokrat odločate skupaj in sprejmete odločitev za naslednji korak izključno tako, da dosežete 100% konsenz, ipd.
Igra poteka v obliki zdravega tekmovanja – prva skupina, ki skozi upoštevanje navodil izdela mazilo Ekrams, je zmagovalna skupina. Na koncu je priporočljivo nameniti nekaj minut tudi skupinski razpravi, ki celotnemu razredu poda uvid v način dela zmagovalne skupine. Jasno je, da je potrebno skupine formirati tako, da vsaka vključuje učence iz različnih socialnih okolij.
Učenci skozi proces raziskovanja skozi zgodbo in spoznavanja samih sebe potrebujejo ustrezno vodenje in podporo. Učitelj jih ves čas sistematično spremlja in opazuje in aktivno sodeluje v zaključni skupinski razpravi. Tematski poudarki v tej razpravi so lahko izbira učencev. Na tak način dosežemo večjo notranjo motivacijo in opazujemo situacije in pojave, ki jih bolj zanimajo ter jim odpirajo močna področja. Kljub temu pa je koristno, da se dotaknemo treh vodilnih točk: pomembnost varstva narave, demokratične vrednote in osebna odgovornost.
Metoda praktičnega dela se v Ekrams sobo pobega umešča skozi izdelavo apiterapevtskega mazila Ekrams. Priporočljivo je, da učenci tudi v primeru, ko izberemo uporabo zgodbe za uresničevanje bralnih in pismenih veščin, dobijo priložnost, da Ekrams dejansko izdelajo. Vključevanje čutil in tehničnih spretnosti je tisti del aktivnega izkustvenega učenja, ki omogoča povezovanje naučenega, pa tudi samega učnega procesa, s pozitivnim čustvenim pečatom in s tem umeščanje v trajni spomin.
»Pri praktičnem delu se pokažejo izvirne ideje učencev, ročne spretnosti, delavnost, natančnost in misel na uporabnost izdelka. Prav pri praktičnem delu nekateri učenci prav 'zacvetijo'.« (Valenčič Zuljan, Kalin, 2020, str. 170.) Priporočam, da se izdelana mazila hrani v šoli, kjer so učencem na razpolago, v kolikor jih potrebujejo. Na tak način ta učna metoda problemskega učenja uveljavi tudi povezovanje teorije in učne prakse s konkretnimi življenjskimi situacijami, ki upoštevajo tudi učenčeve zmožnosti ter okrepi status šole kot varnega okolja.
Viri in literatura:
Ilič, N. (2023). Apipedagogika & apiterapija za otroke : priročnik. Ljubljana : Zavod za razvoj empatije in ustvarjalnosti Eneja.
Ilič, N. (2023). Ekrams. Ljubljana : Zavod za razvoj empatije in ustvarjalnosti Eneja.
Valenčič Zuljan, M., Kalin, J. (2020). Učne metode in razvoj učiteljeve metodične kompetence. Ljubljana : Pedagoška fakulteta.
