Ekrams apiterapevtska pustolovščina

Slika: Matic Šuc
Strokovna in znanstvena izhodišča
Apipedagogika je inovativen pedagoški program. Bistvena značilnost je zaščiten pedagoško-apiterapevtski pristop, pri čemer se dosega tako pedagoške kot apiterapevtske cilje.
Pedagoško-apiterapevtski pristop v igri
Piše:
Nina Ilič
EKRAMS
Apiterapevtska maža Ekrams je primerna za pomoč pri kožnih in podkožnih poškodbah: udarci, podplutbe, zvini, vnetje sklepov, buške, ipd. Za Ekrams je značilno protivnetno regenerativno, antibiotično in anestetično delovanje (tretirano mesto postane v 5-10 min neboleče ali manj boleče oz. manj občutljivo). Pospešuje celjenje kožnih poškodb, kožo obnavlja in ji nudi biostimulativen in krepčilen učinek.
~ Ilič, N. (2023). Ekrams. Ljubljana : Zavod za razvoj empatije in ustvarjalnosti Eneja
Segment apiterapije
Apiterapija je ciljno usmerjena uporaba čebel in čebeljih pridelkov za krepitev odpornosti ter komplementarna terapija uradni medicini v procesu zdravljenja. Čebelji pridelki z ohranjeno biološko aktivnostjo so hrana ali prehranski dodatki (npr. propolis in matični mleček).
Apipedagoški segment apiterapije v knjigi Ekrams in v pričujoči spletni knjigi je jasen prikaz pedagoško-apiterapevtskega strokovnega prepleta skozi metodo igre, ki v obliki dejavnosti za otroke v šoli izrazito pridobi prav na aktiviranju trajnega spomina, didaktičnim povezovanjem življenjskih situacij z učnimi načrti ter s tem motiviranosti za učenje in sodelovanje. Apiterapevtski del pa medtem krepi organizem in vzpostavlja optimalne bio-kemijske procese v telesu, ki ustvarjajo pogoje za razvijanje potencialov otrok.
~Ilič, N. (2023). Apipedagogika & apiterapija za otroke : priročnik. Ljubljana : Zavod za razvoj empatije in ustvarjalnosti Eneja.
Med za rane
Medicinska stroka vse bolj zahteva odločitve o terapevtskih možnostih, ki temeljijo na dokazih. V medicinski literaturi je veliko poročil o tem, da je med zelo učinkovit kot obloga za rane, opekline in kožne razjede: vnetje, oteklina in bolečina se hitro zmanjšajo, neprijeten vonj se zmanjša, povzroči se luščenje odmrlega tkiva, zato včasih celo ni potrebna kirurška potrebna, celjenje poteka hitro z minimalnimi brazgotinami in brez potrebe po presaditvi kože, okužba pa se hitro odpravi. Ustvari se vlažno okolje, ki spodbuja rast novega kožnega tkiva. Čeprav vlažno okolje spodbuja tudi rast bakterij, ki povzročajo okužbo, protimikrobne lastnosti medu preprečujejo okužbo. Toda za razliko od drugih antiseptikov med ni škodljiv za tkiva in dejansko pospešuje rast novega tkiva, ki celi rano.
~ K. P. Sampath Kumar, Debjit Bhowmik, Chiranjib, Biswajit andM.R.Chandira (2010). Medicinal uses and health benefits of Honey, v: Journal of Chemical and Pharmaceutical Research: An Overview. J. Chem. Pharm. Res., 2010, 2(1): 385-395, ISSN No: 0975-7384.
Propolis za rane
Propolis je izdelek, podoben medu, z ugotovljenimi koristmi za zdravje, kot so izboljšana imunost, znižan krvni tlak, zdravljenje alergij in kožnih obolenj.
Raznolikost spojin in fitohranil, ki jih najdemo v propolisu, nekoliko pojasnjuje vrsto ugotovljenih bioloških lastnosti, od protimikrobnih, antioksidativnih, protivnetnih, imunomodulatornih, celilnih, estetskih, zaščitnih pred rakom in proti kariesu, itd.
Pri antioksidativnih učinkih propolisa velja upoštevati vpliv oksidativnega stresa na kožo in celjenje ran kot pomembno klinično uporabo. V preteklosti se je propolis uporabljal za razkuževanje kože in neposredno na rane za izboljšanje celjenja, sodobna medicina pa je prevzela raziskovalni vzrok. Poročali so, da propolis spodbuja rast kožnega tkiva in regeneracijo ter modulira proizvodnjo kolagena. Ugotovljeno je bilo, da imajo opeklinske rane, zdravljene s propolisom, nižje koncentracije prostih radikalov. Poročali so, da propolis zmanjšuje oksidativni stres v ranah z indukcijo izražanja genov, povezanih z antioksidanti (hemoksigenaza-1 (HO-1), modifikator glutamat-cistein ligaze GCLM in katalitične podenote GCLC), ter izboljša izražanje kolagena in sposobnost preživetja celic, izpostavljenih znatnemu oksidativnemu stresu. Raziskave in vitro so pokazale, da lahko dodatek propolisa ublaži poškodbe celic v fibroblastnih celicah z zaviranjem znotrajcelične proizvodnje prostih radikalov, ki jo povzroča prekomerna svetloba. Čeprav so bile razpravljane neposredne antioksidativne koristi, so bili dokazani tudi protivnetni učinki propolisa, ki izboljšujejo celjenje ran in učinkujejo anestetično.
~Braakhuis, A. (2019). Evidence on the Health Benefits of Supplemental Propolis, v: Nutrients 2019, 11(11), 2705; https://doi.org/10.3390/nu11112705, Faculty of Medical Health Science, The University of Auckland
Pedagoška metoda igre
Koncept igre postaja vse bolj v ospredju kot pomemben in učinkovit medij za učenje v vrtcih in šolskih ustanovah. Razprava o pomenu igre poteka na več ravneh, na različnih področjih, od politično-izobraževalnega področja, preko teoretično-psihološko-pedagoškega področja, do področja vsakodnevne pedagoške prakse z otroki. V povezavi s to razpravo je tveganje, da se izgubi osrednji pomen igre, in se jo zreducira na učni instrument,
možno in vredno premisleka.
Vse bolj se uveljavlja težnja k poudarjanju pomena igre, ne same po sebi, temveč v povezavi z učenjem. Strokovni pedagoško-apiterapevtski pristop je ventil, ki odgovarja na tveganje redukcionizma v nameri, da bi igro spremenili zgolj v nekakšen »propeler« za učinkovitejše učenje in ji s tem odvzeli čar.
Priporočljivo se je osredotočiti na razmišljanje učencev in samoorganizirane igralne dejavnosti, da bi zgradili pedagoške okvire in kontekste, ki so bolj osredotočeni na otroke. Iz strokovnega vidika imajo učitelji možnost in v skladu z otrokovimi pravicami tudi odgovornost, da v pedagoški praksi upoštevajo otrokova stališča, vključno z njihovimi konkretnimi predlogi.
Igro velja obravnavati kot vir pedagoškega navdiha, pri čemer upošteva igro samo po sebi in prepoznava njene bistvene značilnosti. Metodološki instrument v kooperativni perspektivi je predstavljen kot primer pedagoške prakse, ki se zgleduje po logiki družbene domišljijske igre.
~Cecchin, D. (2013). Pedagogical Perspectives on Play. In: Schousboe, I., Winther-Lindqvist, D. (eds) Children's Play and Development. International perspectives on early childhood education and development, vol 8. Springer, Dordrecht. https://doi.org/10.1007/978-94-007-6579-5_4
Kontraindikacije
Uporaba mazila Ekrams ni priporočljiva pri osebah s potrjeno preobčutljivostjo ali alergijo na katero koli izmed sestavin izdelka. Obstaja možnost pojava lokalnih ali sistemskih neželenih reakcij, zlasti pri posameznikih s predispozicijo za alergijske odzive. Pred začetkom uporabe natančno preučite sestavo mazila. V primeru dvoma ali pojava neželenih učinkov priporočamo posvet z zdravstvenim strokovnjakom.