S previdnimi gibi se oblečeš in preveriš, ali je mreža zaščitnega klobuka dobro pripeta. Mlada čebelarka Nika skrbno skrije svoje dolge rjave lase pod čebelarski klobuk in te s toplim glasom povabi bližje k čebelnjaku. Pred teboj stojijo AŽ panji, njihova lesena pročelja pa nosijo zgodbe generacij čebelarjev. V njih se skrivajo polni sati kostanjevega medu – gostega, temnega in z rahlo grenko noto, ki nosi duh mogočnih kostanjevih dreves. Toda pozor – čebele so v času cvetenja kostanja še posebej občutljive. Njihov strup je močnejši in piki bolj boleči, zato je pri delu potrebna velika previdnost.

​

Čebele pokrijejo zreli med z voščenimi pokrovci, s čimer ga zaščitijo pred vlago in drugimi vplivi. To je znamenje, da je med pripravljen za točenje. Nika s previdnim gibom odpre panj, ti pa radovedno pokukaš v notranjost. Preseneti te popoln red in organiziranost čebelje družine – zgoraj medišče, kjer se nabira sladek zaklad, spodaj plodišče, kjer kraljica odlaga jajčeca in delavke skrbijo za razvoj novih generacij čebel.

​

Pred tabo je pomembna odločitev. Kaj boš naredil? Zbegano pogledaš Niko. Nasmehne se in s prstom pokaže na medišče. Pobereš polne sate z medom iz medišča.

​

Odlična izbira! Pobral si sate iz medišča, kjer je dozorel med. Zdaj lahko nadaljuješ svoje delo! Miran in Nika te učita z zgledom. Najprej satovje previdno vzameta iz panja in odstranita čebele. Opazuješ in ponavljaš za njima. Sat za satom dviguješ iz medišča, pri tem pa uporabljaš posebno napravo – ometalnik, ki nežno odstrani čebele in jih usmeri nazaj v panj. Delo opravljate mirno, brez nenadnih gibov, saj se čebele odzivajo na nemir in nenadne premike.

​

Ko so sati brez čebel, jih previdno naložite v manjše zabojnike in jih skupaj z Miranom in Niko odnesete v prostor za točenje. Tukaj se začne pravi čarobni postopek – razkritje sladkega bogastva, ki so ga čebele tako skrbno ustvarjale več tednov.

​

Eden za drugim s posebno pozornostjo postavljate sate na stojalo za odkrivanje satovja. S čebelarskimi vilicami nežno odstranjujete voščene pokrovce in že ob prvem dotiku lahko opaziš, kako gost in sijoč med steče iz celic. Sladek vonj napolni prostor, zrak pa zadrhti od pričakovanja – kmalu bo prvi kozarec poln tega dragocenega naravnega daru.

Sediš in opazuješ zlate kapljice, ki polzijo po lesenem okvirju sata. V tistem trenutku začutiš, da čebelarjenje ni le delo. Je ljubezen do čebel, potrpežljivost in neskončno spoštovanje do narave.

​

Ob prvem napolnjenem kozarčku kostanjevega medu začutiš, kako se ti razleze nasmeh čez obraz. Kostanjev med imaš. Kaj pa propolis? Kje pa sploh je propolis v panju?

​

Vrnete se k panjem med čebele. »Propolis je naravna smolnata snov, ki ga čebele pridelajo iz drevesnih smol, voska in lastnih encimov,« te pouči Miran, »Čebele ga uporabljajo kot zaščitno sredstvo v panju za zapolnjevanje razpok, sterilizacijo notranjih površin in zaščito pred mikroorganizmi, glivami ter bakterijami. Čebele s propolisom prevlečejo cel panj, na satih, matični rešetki. Za lažje pobiranje propolisa pa sedaj uporabljamo mreže za propolis.« Po teh besedah čebelar Miran pokaže na mrežo, na kateri je polno propolisa. Snamete jo iz panja in od odnesete v točilnico. Nato si očistite roke in postrgate propolis na tkanino. Voila!

​

Uspelo ti je pridobiti kostanjev med in propolis. Odlično! Potrebuješ še smiljevo in kokosovo olje. Pomahaš v pozdrav in primeš v roko čebelji ključ. Okolica se pred tvojimi očmi zavrti – znajdeš na mahovnati poti nekje sredi gozda. Ob vznožju drevesa med koreninami, ki segajo v zemljo, se pojavijo pritlikava vrata. Stopiš bliže in prebereš: smiljevo olje.