Med sivo-zelenimi grmički, polnimi drobnih rumenih cvetov smilja, opaziš silhueto dekleta. Skoraj se zlije z naravo – njeni kostanjevi, s soncem osvetljeni lasje se premikajo v ritmu vetra, njeni prsti nežno potujejo po rastlinah, kot da bi jih poslušali. Ko se približaš, dvigne pogled in se ti nasmehne.

​

"Sem Nina," se predstavi s toplim glasom. "Apiterapevtka in ljubiteljica narave. Smilj je čudežna rastlina – njegova esenca regenerira in pomlajuje."

​

Z zanimanjem jo opazuješ, ko spretno nabira cvetke. Nato ti ponudi košarico. "Če mi pomagaš nabrati še nekaj teh sončnih cvetov, ti podarim stekleničko smiljevega olja," doda in pomežikne.

Pogledaš svoje roke, ki so pripravljene na delo. Poln elana segaš po cvetovih, jih trgaš z rahlimi gibi, kot bi se dotikal nečesa svetega. Njihova aroma se sprošča v zraku – grenko-sladka, globoka, skoraj nesmrtna. Nina te  z zadovoljstvom opazuje in ko skupaj napolnita košarico, iz torbice, ki ji visi iz pasu, potegne majhno stekleničko.

"Izvoli smiljevo olje!" reče z iskrivim nasmehom in ti jo poda.

​

Globoko vdihneš in občutiš, kako se zadovoljstvo razrašča v tvoji notranjosti. Vse je točno tako, kot mora biti. Svet je poln zakladov, in ti si pravkar odkril enega. A tvoja pot še ni končana, udarnina na boku še vedno skeli. Potrebuješ še kokosovo olje!

Stekleničko smiljevega olja deneš v žep in potegneš na plano čebelji ključ. Ribiška koliba na obali ima dvoje vrat. Po ozki poti iz rdeče zemlje in kamenčkov se s planote spustiš do nje. Ena vrata so razpokana, razmajana, in odprta. Vodijo v kolibo, kjer je polno trnkov, boj, pa tudi polovica majhnega ribiškega čolna. Na modrih vratih zraven pa je napis kokosovo olje. Da, to je to, kar potrebuješ.