Ekrams apiterapevtska pustolovščina








9. november 2023. Zadnji korak in že si v virtualni knjižnici apiterapevtke Nine. To je virtualni prostor brez meja – pravzaprav ni meja nikjer. Si preprosto tukaj in zdaj, hkrati pa tudi povsod in nikjer. Okrog tebe so police, ki se raztezajo v neskončnost, polne knjig in revij vseh mogočih tem – od filozofije do pop kulture, od umetnosti, zgodovine, različnih ved, pa do znanstvene fantastike. Radovednost te žene, da prelistaš nekaj strani katere koli knjige, ki ti pade v oči.
To ni običajna knjižnica – vse je virtualno, neskončno in hkrati popolnoma realno.

Malce dlje opaziš televizijske omarice z oddajniki in zasloni, kjer žarčijo slike, kot da so resnične. Na nekaterih policah med knjigami pa nenadoma zagledaš tudi radijske sprejemnike – pravi vintage občutek v tem digitalnem svetu. Z vsakim korakom se tvoja pozornost spreminja, kot da si del nečesa večjega, kjer ni meja med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
In potem … V zraku se pojavijo drobni, a očarljivi predmeti. Pred teboj lebdi velika zlata žepna ura na zlati verižici. Slednja valovi v zraku, kot da bi se zibala v ritmu morja. Zdi se, da te vabi, da se ji približaš. Stegneš prst proti njej in … oh! Tvoja roka je virtualna. Pogleduješ po svojem telesu in se čudiš – nekaj prelivajočega je v tej obliki bivanja. Kot da si popolnoma zlit z okoljem. Uau, kakšno telo! Se nasmehneš. Temu se reče, biti resnično del tega prostora, ne zgolj opazovalec.
Ko znova premakneš roko proti uri, se ti zdi, da se premika skupaj s teboj – kot oči Mone Lise, ki se nenehno prilagajajo tvojemu gibanju. Zanimivo, zelo zanimivo. Ura se ob dotiku odpre. V središču, kjer naj bi bili kazalci, opaziš nekaj, kar te popolnoma prevzame – plesoče diamantne črke: E, K, R, A, M, S. Pogleduješ nanje z začudenjem. Namesto običajnih kazalcev pa v središču ure kroži drobna srebrna kroglica, ki se igra s teboj in prehiteva premikajoče rimske številke na obodu. Si v prostoru brez časa in prostora, vendar nekaj v tebi še vedno trmasto ve, da je tu in zdaj nekaj, kar te spominja na tvoje telo in njegovo resničnost. Kljuvajoča bolečina na boku ti še vedno rahlo moti tok misli – kot opomnik, da si kljub vsemu v nekem telesu, nekem trenutku.
Sprašuješ se, kaj vse te knjige in oddaje, ki zvenijo iz radijskih sprejemnikov, lahko povedo o tem, kar iščeš. Apiterapevtska pomoč? Morda boš to našel v kakšni knjigi! Pregledaš police še nekoliko pozorneje in v trenutku te pritegne ena majhna, tanka knjižica z otroško ilustracijo, ki jo ponosno krasi naslov: EKRAMS. Čakaj … to so vendar iste črke, kot v uri! Ko jo vzameš v roke, se ti zdi, da te vodi neka posebna energija – in res, ob prvem pregledu že najdeš, kar iščeš. Na strani 22 je zapis, ki ti vzame sapo: recept za mazilo Ekrams, ki obljublja čudeže z uporabo moči narave.
Tvoj pogled se zaustavi na besedilu: "S čarobno močjo čebelic in njihovega medu ter propolisa si lahko pomagaš takrat, ko se udariš, ko padeš ali ko se uščipneš." Čarobnost tega mazila ni le v sestavinah, ampak tudi v sinergiji moči, ki jo nosi. Sestavine so preproste, vendar mogočne: kokosovo olje, kostanjev med, propolis in smiljevo olje.
Če želiš ustaviti bolečino, torej potrebuješ te sestavine. Zdaj pa vprašanje – katero sestavino boš poiskal najprej? Morda propolis in med, saj sta že tako povezani s čebelarskim svetom – to je odlična priložnost, da obiščeš čebelnjak in s tem ubiješ dve muhi na en mah. Razmišljaš, kaj je najbolj logičen korak.
Presenečen opaziš, da knjižnica sicer resda nima sten – ima pa vrata. Peščene barve so, z dvema čebelama in komaj opaznim napisom: pot do čebel.